31.12.1996 - 31.5.2011
Zvezdica moja!! Imela sem te tako rada!!!!!!!!!
Bila si tako ljubeznjiva, nežna, čutna....
...jao, kako sva se imeli radi. Prav tako si me obliznila, preden....
Ko si bila stara 3 mesece sem te predala ljudem, v upanju, da boš srečna. Po 5 dnevih sem te vzela nazaj, ker - imela bi žalostno življenje. In nikoli ne bom pozabila, kako sem te oživljala, ko si se med igro zadušila. Od takrat dalje... si me spremljala vsak trenutek.
Pa četudi si bila skrita v svojem brlogu....
Bili sva ....
Pogrešam te - zvezdica moja....
Ostali sva sami.... zdaj sem sama ... Čakam na tvoje korake in tuljenje za klobaso, čakala bom - vsako jutro, si zlezla pod mojo odejo in sva se pocartlale...
Čakala bom... a te ne bo...., umiram od žalosti...
Oprosti mi, Leah!!!!
Nisem ti mogla pomagati!!!!!!
Muc, ki si ga tako lepo sprejela... hodi k vratom in te čaka....
Nisem ti mogla pomagati!!!!!!
Muc, ki si ga tako lepo sprejela... hodi k vratom in te čaka....
■Samo tri stvari so nesknčne:
OdgovoriIzbrišizvezdno polje,
morje s svojimi kapljami
in srce v solzah.
Vedno bo v tvojem srčku in to se mi zdi najpomembnejše. Zelo dobro pa vem kako je, ko izgubiš nekoga, ki ga imaš neizmerno rad. Drži se! Jaz sem v mislih ob tebi!
OdgovoriIzbrišiOh, Maja, moje sožalje. Ne morem si niti predstavljati, kako hudo ti je pri srcu, v duši, telesu...
OdgovoriIzbrišiKDOR TEGA NI VIDEL,NE ČUTIL, KAJ JE LJUBEZEN IN VRAČANJE LJUBEZNI, POTEM NE VE, KAKO HUDO JE...IMELA SEM TO ČAST, DA SEM TO PREČUDOVITO BITJE-LEAH POZNALA VELIKO LET...IZGUBILA SEM SAMA SVOJEGA TIMMYA...IN DANES MI JE TAKO ,KOT, DA BI GA IZGUBILA ŠE EN KRAT...LEAH, TUDI JAZ TE BOM POGREŠALA.
OdgovoriIzbrišiMILENA
:(
OdgovoriIzbrišiOh Leah :(( Točno vem kako hudo je vse tole, ostalih besed mi v takih trenutkih zmanjka.
OdgovoriIzbrišiMaja, drži se, držite se vsi. Za vas danes sveti veliko vaših prekrasnih zvezdic **
Odkril sem te slučajno, a na mojo srečo. Odslej te bom spremljal na fotografskem in blogovskem področju. Zame si presenečenje.
OdgovoriIzbrišiGlede te tvoje poslovilne izpovedi te pa še kako razumem in sočustvujem, tudi sam sem doživel zelo boleče slovo od svojega Zlatka. Nikdar ne bom pozabil njegovih pogledov in zaupanja, ko sem držal v naročju ob njegovi neizbežni evtanaziji.
Rak, hvala.
OdgovoriIzbrišiFotografija se je zasidrala globoko v mojo dušo in postala glavni del mojega življenja.
Lep pozdrav.
Maja