Prišel si v moje življenje!
Tako nežno in tiho si se prikradel v moje srce.
Bolečina neznosno boli in moje roke so otrpnile.
Kako rade bi spet čutile tvojo mehko dlako....,
tvojo toplino, tvoj pogled, tvojo skrb zame,
ki je ne znam opisati z besedami...
Dala sva si vse kar sva si lahko dala – ljubezen !
Dragi moj ARON!
Med nama se je spletla vez, ki je bila čudežna...
8 dni in praznovala bi tvoj 18. rojstni dan!
Saj veš, na jedilniku bi bila kuhana govedina in za poslastico dobra čokolada..., - .... sonce moje!
Tako močno si želim, da bi se vrnil!!!!
HVALA, ARON MOJ!!!
Zaljubil si se v Lusy..
Nato si čuval svojo hčerko Leah...bila ti je ... podobna?
Vedno si bil prvi - s svojim tuljenjem - in izprosil kakšno dobroto iz hladilnika...
... vendar si mogel vedno dobiti prvi....
... ker si bil priden in pojedel poslastico, si si zaslužil še cartlanje...Heheh...dobra taktika...
Nato si sladko zaspal na moji postelji in upal, da odložim aparat in da bodo moje roke le zate..... v tvojem kožuščku...
Tvoj nasmeh na obrazu mi je dal voljo za nov dan...
... nisi dovolil, da bi bila obupana...
Ljubil si zimo ...
... rad si se cartlal...
...nikoli me nisi spusitil iz oči...Bil si srečen... , ko si me opazoval.
Po težki operaciji (pri tvojih 11. letih) na hrbtenici - si po 6 dnevih bivanja na kliniki prišel domov hrom. Takrat sva bila prvič ločena za par dni.. (tistih 6 dni,.... oba sva trpela..., se pogrešala...., To naju je držalo pri volji.... Če se spomnim, ko sem prišla po tebe... Raztrgal si cevke in tulil.... še osebje ni moglo verjeti, da je to možno....) Ker nisi hodil sem se spraševala,....., saj veš kaj....
... ko pa sem videla, kako te imajo radi ostali in kako smo ti vsi stali ob strani....Delala sva, telovadila,.. in tvoja močna volja --- ljubezen...
... ti je dala voljo, da si shodil.... Hm, se spomniš sprehodov?
Imel si vse pod "kontrolo".. pa če si ležal na vrtu, kamor si imel vstop le ti...
... na vrhu stopnic... vse pod kontrolo...
Ko bi vedel, kako pogrešam tvoj objem...
... kako pogrešam tvoj pogled...
... kako pogešam tvoj "nosobil", ki je zaznal vse...
... tvoje šapike na meni, svetile so se kot biseri... in tako so dišale...!!!
Vem, da me še vedno slišiš, kot slišim jaz tebe....
... čeprav si ... drugje....! S tem se tolažim...:(
Zaupal si mi, zato vem, da veš, da zdaj pazim na Leah jaz. Ti si znal bolje, vem, a se trudim....
... pogreša te, išče te... noče jesti..., tako kot jaz ne morem jesti niti spati...!
Kljub naši bolečini - ne skrbi....
Mislim, da ona bolje ve...
HVALA ZA LEPIH 18 LET, KI SEM JIH LAHKO PREŽIVELA S TEBOJ!
tvoja Maja
Kogar imaš rad,
OdgovoriIzbrišinikoli ne umre.
*
To izkušnjo smo imeli tudi mi...
potem psa sploh nisem več hotela in vednar ga zdaj ponovno imamo....
Uffff, zelo lepa, a hkrati zgodba z žalostnim koncem, ki pa si jo opremila s prekrasnimi fotografijami.
OdgovoriIzbrišiMoje sožalje! Težko je napisati kaj pametnega v takšni situaciji. Vedi le to, da čas celi vse rane in bo zacelil tudi to. Jaz sem s tabo v mislih!
Hvala.
OdgovoriIzbrišiTukaj so moji zlati...
Če pogledaš datume izgub...
http://www.pbase.com/majaw/sibirski_husky
Imam le še Leah, ...- ki sem ji zatipala bule..
Ojoj Maja, sožalje :( Vem kako je težko, ko se mali kosmati prijatelj, največjega srca, poslovi :(
OdgovoriIzbrišiDrži se za Leah in držim pesti, da bo vse ok.
Hvala Blanka,.... se trudim "pobirat".
OdgovoriIzbrišiHvala za Leah:)
Sožalje tudi z moje strani.....ganljivo opisano, kar pretrese me, ja, tako brezpogojno zvesta kot ti je žival ni nič na svetu....
OdgovoriIzbrišiHvala, Zaveboj.
OdgovoriIzbrišiGanljivo res. Spomnila si me in tesno mi je pri srcu ob misli, da bo tudi mojemu Fickotu nekoč prišla zadnja ura...
OdgovoriIzbrišiLP
-Dule-
Sploh nisem vedela...Izlila sem tono solz ob prebiranju...Žal mi je in upam, da sta že obe z Leah bolje in že jesta...:(
OdgovoriIzbrišiInaya